ZGODOVINA BRITANSKE KRATKODLAKE MAČKE

Britanska kratkodlaka mačka izvira iz Velike Britanije. Je potomka domače evropske kratkodlake in udomačene mačke, ki so jo Rimljani prinesli na Britansko otočje. Skozi stoletja in zahvaljujoč geografskemu položaju Otočja se je razvila izrazito odporna populacija mačk, ki se s časom ni spreminjala. Tako so imeli prvi rejci v 19. stoletju odlično podlago za svoje selektivno delo.

Britanska kratkodlaka mačka je bila razstavljena že na prvi razstavi mački 1871. leta v Chrystal Palacu v Londonu. V začetku 19. stoletja se je okus ljubiteljev mačk menjal – pričela se je moda perzijskih in siamskih mačk, rejci britanske kratkodlake mačke pa so se omejili na vzgojo mačk modre barve. V tem obdobju je bila pasma poznana pod imenom »British blue«.

Med prvo in drugo svetovno vojno se je drastično zmanjšalo število britanske modre mačke, tako kot na žalost tudi vseh drugih mačk. Pomanjkanje mačk za rejo po vojni in posledično incestno parjenje je napravilo nepopravljivo škodo pasmi. Nekateri rejci so videli rešitev v križanju modre britanke s perzijko. S tem je bila v pasmo ponovno vnesena raznovrstnost barv in vzorcev. Hkrati pa se  je na žalost pričel menjati tudi tip mačke. Drugi rejci – zagovorniki modre barve – so začeli modro britanko križati s Chartreux, predvsem v Franciji in Belgiji.

Dogodilo se je, kar se je moralo: plava britanka in Chartreux, dve različni rasi sta si z leti postajali vedno bolj podobni. Zaradi tega je FIFE 1970. leta uradno združilo rasi v ime British Shorthair. V Nemčiji so se modre britanke lahko razstavljale pod imenom Chartreux.

Nekateri rejci so vztrajno nasprotovali odločitvi FIFE in prav njim se lahko zahvalimo, da je leta 1977 FIFE revidirala odločitev z leta 1970, tako da danes lahko občudujemo obe pasmi kot so jih nekoč.
Če revizija ne bi bila opravljena, bi izgubili kartuzijsko mačko.